Končno so na mizi lanskoletne številke o blagovni menjavi pomurskih podjetij. Gre za izjemen pospešek in rast izvoza, ki za dvajset odstotkov presega raven pred krizo. Pričakoval sem dobre rezultate, vendar so me ti, ki jih gledam, presenetili.
Lanskoletni izvoz je bil rekorden in je znašal 665 milijonov €. Blagovna menjava je znašala 1,36 milijarde €. Stopnja rasti je dosegla 15,2 % in je najvišja med vsemi slovenskimi regijami ter daleč nad slovenskim povprečjem, ki znaša 6,6 %. Ključna izvozna trga še naprej ostajata Nemčija in Avstrija, ki skupaj prispevata polovico celotnega izvoza. Postavlja se vprašanje, ali je to sedaj naša realnost in napoved za še boljše rezultate v prihodnosti?
Kaj vse je vplivalo na takšno rast? Predvsem seveda prave usmeritve in novi konkurenčni izdelki naših najbolj izvozno uspešnih podjetij. Nekaj zaslug pa gre pripisati tudi Pomurskemu zakonu, ki je prišel ob pravem času in podjetja razbremenil določenih davčnih obveznosti ter dal novega investicijskega zagona za naložbe v opremo in razvoj. Seveda ne smemo pozabiti na tuje investicije, ki so bile realizirane pred krizo.
Iz naslova Zakona in Programa spodbujanja konkurenčnosti, katerega skupna vrednost znaša 33 milijonov €, je bilo do konca leta 2014 izplačanih 19,3 milijona €. Največji delež aktivnosti programa predstavlja Spodbujanje investicij podjetij, na katerem je bilo za 16,1 milijona € izplačil, kar predstavlja 87 % vseh izplačanih sredstev. Do sedaj je bilo opravljenih 7 razpisov in podprtih 195 projektov. Prav tako je bil s sredstvi iz zakona odprt in z najsodobnejšo opremo opremljen regijski Medpodjetniški izobraževalni center MIC, ki bo vez med številnimi izobraževalnimi programi in potrebami po kadrih v gospodarstvu.
Omogočeno bo tudi kakovostno delo in praktično učenje na programih tehniškega izobraževanja.
Ostane še 13,7 milijona €, podan pa je bil predlog za podaljšanje zakona za dve leti, s čimer bi bila dana možnost za še vsaj dva razpisa v letih 2016 in 2017. Tako bi bila izkoriščena vsa sredstva iz programa.
Po štirih letih izvajanja zakona so torej delno že vidni učinki in znaki okrevanja. Zakon sicer v celoti ne upravičuje pričakovanj, so se pa stvari v letih njegovega izvajanja začele premikati na bolje. Torej je bil za regijo potreben, kar nedvomno dokazujejo zgoraj omenjeni rezultati in velika absorbcijska moč pomurskega gospodarstva za nove investicije. Na zadnji, 7. razpis, je bilo posredovanih kar 106 projektov.
Kje pa je naše ozko grlo? Pri vsaj 3000 delovnih mestih, ki so na pragu finančne rentabilnosti in vzdržnosti ter ne dosegajo potrebne dodane vrednosti, ki bi omogočala normalno poplačilo vseh nastalih stroškov.
Gre za delovna mesta, ki so skozi snovanje novih investicij in razvojnih programov 2014–2020 potrebna prenove, prestrukturiranja ali nadomestila z novimi.
PIŠKOTKI Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja izberite opcijo "ne strinjam se". Več o tem.